Začetki godbeništva v Novem mestu so po doslej znanih podatkih segali v leto 1848. Nova primerjava arhivskih dokumentov z glasbenimi dejavnostmi v Novem mestu pa je pokazala, da je godba delovala že leta 1828.

Godba je bila od svojega začetka dolga leta tesno vezana na meščansko gardo. Nastala je zaradi njenih potreb in bila njen neločljivi del. Rasla in razvijala se je skupaj s potrebami garde in mesta. Godba mestne garde je prvi znani orkestrski sestav, ki je deloval v Novem mestu.

O prvih dejavnostih godbe priča skupina dokumentov, natančneje blagajniških izpiskov, iz začetka tridesetih let. Iz te skupine dokumentov lahko razberemo, da je od leta 1828 do 1835 v Novem mestu že obstajala delno organizirana in vsaj delno uniformirana skupina godbenikov, ki je delovala pod okriljem meščanske garde. Kontinuiteta in namen izplačil pa pričata, da sestav ni bil le enkratna stvar, temveč je deloval več let neprekinjeno.

Godba naj bi že pred letom 1860 obvladala 600 skladb. Med njimi naj bi bilo 227 polk, 155 maršev, 57 raznih skladb, 53 valčkov, 38 četvork, 22 arij, 16 venčkov, 13 uvertur, 8 galopov, 4 mazurke in po 2 retreti in budnici.

Ob praznovanju 500 letnice Novega mesta leta 1865 godba ni manjkala. Godbeniki so 19. avgusta zvečer več kot dve uri igrali na slovesni razsvetlitvi mesta, z igranjem pa so seveda popestrili tudi naslednja dva dneva praznovanja.

Prvi ohranjen statut godbe je nastal leta 1872, skupaj z novim statutom garde. »Musik Kapelle des uniformierten Bürger Corps zu Rudolfsvert« je organizacijsko spadala pod gardo. Na čelu godbe je bil ravnatelj, ki ga je določil upravni odbor garde in je bil podrejen komandantu garde. Po statutu »godbin ravnatelj skrbi za to, da kapelnik godbe zadostno vadi, da so dostojno oblečeni in da imajo potrebno godbino orodje.« Skrbel je tudi za nastope in za prehrane godcev.

Decembra 1890 je bilo ustanovljeno godbeno društvo z namenom vzdrževati in izpopolnjevati godbo. Novo društvo je odboru mestne garde zagotovilo, da ima garda še vedno predpravico do godbe. Društvo naj bi tudi prirejalo godbene koncerte v mestu in izven ter se dogovarjalo o sprejemanju in odpuščanju kapelnika in drugih članov.

Z razmahom društev v novomeškem okolju so se povečale tudi zahteve po nastopih godbe na različnih društvenih prireditvah. Garda sicer ni hotela izpustiti popolnega nadzora nad godbo, vendar so predstavniki društev dosegli ustanovitev društva Mestna godba v Rudolfovem. Preoblikovanje godbe v novo trajnejšo organizacijo je trajalo nekaj časa. Skupino godbenikov si je podajalo več upravljavcev oziroma lastnikov. Spomladi leta 1926 je bilo ustanovljeno Godbeno društvo. Z ustanovitvijo le-tega je novomeška godba prvič zaživela kot samostojna organizacija.

Kaj se je z godbo dogajalo med vojno, je težko določiti zaradi pomanjkanja virov. Vsekakor pa je bil konec vojne razlog za veselje, številke povorke in s tem tudi nastope godbe, ki se je hitro zbrala in že 9. maja 1945 ponovno nastopila. Vseeno je vse do leta 1954 bolj kot ne životarila v pomanjkanju denarja in primernih prostorov za vaje.

Na pomoč godbi je nato kmalu pristopilo gasilsko društvo. Imeti godbo pod svojim okriljem je bilo takrat v duhu časa, saj je več okoliških gasilskih društev že imelo svojo godbo.  Poleg koristi gasilcem pa bi bila rešena tudi godba z bogato tradicijo. Sistematičen pristop gasilcev do godbe od samega začetka se je v prihodnjih letih izkazal kot izjemno uspešen. Godba bi s svojimi uslugami služila predvsem gasilskemu društvu, svoje usluge pa bi ponujala tudi družbeno-političnim organizacijam.

V osemdesetih letih se je godba redno udeleževala srečanj in tekmovanj, ki so jih pripravljala združenja godb. Novomeški godbeniki so leta 1978 skupaj s petimi ostalimi godbami ustanovili Združenje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele Krajine, njihovega srečanja so se vsako leto udeležili v Straži. Godbeniki so vsako leto prvega maja organizirali tudi svoje praznovanje, ko so igrali budnice v Novem mestu in okoliških krajih, nato pa skupaj z družinskimi člani odšli še na izlet ali piknik.

Ločitev od gasilcev se je zgodila 28. marca 1996, na ustanovnem občnem zboru, kjer je 23 takratnih godbenikov ustanovilo Mestno godbo Novo mesto. Ustanovitev novega društva je godbi dala nov zagon. Nov dirigent je vpeljal nov način dela. Vrnilo se je nekaj starih godbenikov, pristopilo je tudi precej mladih iz glasbene šole. Žal se med godbeniki in dirigentom niso spletle najboljše vezi. Godbeniki so tako tik pred praznovanjem 150. obletnice ostali brez dirigenta, vendar so bili kljub temu trdno odločeni, da praznovanje izpeljejo. K sodelovanju so zopet povabili dirigenta Antona Čeha ter vse stare godbenike, ki ko pred kratkim prekinili z igranjem. Godba je štela 40 glasbenikov, ki so se v treh mesecih pripravili na slavnostni koncert. Vzporedno s pripravami na koncert pa je potekalo redno delo godbe, saj so nastopili na vseh tradicionalnih nastopih.

Proslava ob 150. obletnici se je začela 19. junija 1998 s slavnostno akademijo. Potekala je pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Novo mesto Francija Koncilije. Častni gost je bil predsednik Državnega zbora Janez Podobnik. Slavje se je nadaljevalo 20. junija 1998 z 21. srečanjem pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine. Izdan je bil tudi zbornik, odvijala se je priložnostna razstava v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu.

V letu 1999 je godba dobila novega dirigenta Tomaža Zlobka, ki je spremenil repertoar godbe. Poleg klasičnega godbeniškega repertoarja, koračnic, so začeli igrati skladbe, ki so bile bliže plesnemu orkestru. V takšnem stilu so pripravili tudi koncert v Kulturnem centru Janeza Trdine, kjer je kot gostja nastopila tudi svetovno znana harfistka Mojca Zlobko. Koncert je imel ugodne kritike in je pomenil začetek nove dobe godbe. Godba se je začela udeleževati tekmovanj godb v zabavnem programu v Ormožu. Tako so leta 2000 in 2001 dosegli prvo mesto, leta 2002 pa drugo mesto v kategoriji do 30 članov.

Leto 2008 je bilo za godbo zopet jubilejno. Pripravili so proslavo ob 160 letnici godbe, ki je bila sestavljena iz slavnostnega koncerta in parade godb skozi Novo mesto, to je bilo 31. srečanje pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine.

Dirigentsko mesto je v letu 2011 prevzel Rok Šincek. Prvi nastop z novim dirigentom je bil decembra 2011 ob 5. obletnici delovanja Mažoretnega kluba Takt v Osnovni šoli Stopiče. Pod novim vodstvom so se začele izvajati tudi spremembe v glasbenem programu godbe.

V letu 2014 je Italo Morosini po 18 letih predsedniško funkcijo predal Marku Ajdiču. Godba je pridobila status društva v javnem interesu, v letu 2017 pa šteje 56 članov.

Število letnih nastopov je sedaj med 20 in 25. Izvajamo tematske koncerte: Martinov koncert, Okoli sveta, Pomladno prebujanje, Glasba po ameriško, Gremo v kino, …  Vsako leto 1. maja prebivalce Novega mesta in okolice budimo ob spodbudnih zvokih koračnic. Udeležujemo se nastopov v tujini: Bihač ter Prijedor (Bosna in Hercegovina), Herceg Novi (Črna gora), …

Ob trdem delu se kaže naš napredek pri izvajanju različnih zvrsti glasbe, pa tudi kreativnost godbenikov pri organizaciji koncertov in nastopov godbe, filmski produkciji, oblikovanju, …